V Londonu protest za izpustitev palestinskih zapornikov v Izraelu
V Londonu se je zbralo več deset ljudi, ki so pozivali k izpustitvi palestinskih zapornikov, ki jih zadržuje Izrael.
V Londonu se je zbralo več deset ljudi, ki so pozivali k izpustitvi palestinskih zapornikov, ki jih zadržuje Izrael.
Deset tisoče ljudi je protestiralo po Evropi in drugod ob mednarodnem dnevu solidarnosti s Palestinci, pri čemer so obsodili izraelsko vojno v Gazi in zahtevali nujno globalno ukrepanje. Protesti so potekali ob naraščajočem številu žrtev, ki je preseglo 70.000. Hkrati pa se je okrepila kampanja za izpustitev več kot 9.100 Palestincev, vključno z več kot 450 ženskami, ki so zaprti v izraelskih zaporih, kjer naj bi po poročilih organizacij za človekove pravice umrlo najmanj 94 palestinskih zapornikov.
Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel predlog zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki je namenjena skoraj izključno Palestincem in se ne bo uporabljala za judovske teroriste.
Približno 200 borcev Hamasa je bilo ujetih v njihovih lastnih tunelih pod južnim delom Gaze, ki je trenutno pod nadzorom izraelske vojske.
Palestinski klub zapornikov je izjavil, da Izrael nikoli ni prenehal z zunajsodnimi poboji Palestincev. Izraelski premier Benjamin Netanjahu podpira predlog zakona, ki bi dovolil usmrtitev palestinskih zapornikov. Minister Itamar Ben-Gvir je pozval k usmrtitvi palestinskih zapornikov med obiskom zapora.
Nekdanja generalmajorica Yifat Tomer-Yerushalmi, do prejšnjega tedna najvišja pravnica izraelske vojske, je bila aretirana in se znašla v središču škandala. V Izraelu se pojavljajo obtožbe, da je posilstvo palestinskih zapornikov upravičeno.
Izraelski minister za obrambo Israel Katz je podpisal ukaz, ki prepoveduje obiske predstavnikov Rdečega križa palestinskim zapornikom, ki so pridržani na podlagi zakona, usmerjenega proti "nezakonitim borcem". Pred sporazumom o prekinitvi ognja 10. oktobra je izraelska zaporska služba zadrževala 2.673 zapornikov, kategoriziranih kot nezakoniti borci.
Kljub prekinitvi ognja je v izraelskih napadih v Gazi umrlo med 33 in 104 ljudi, med njimi najmanj 16 otrok. Izrael je izvedel napade kot odgovor na napad Hamasa na svoje vojake, pri čemer je bil ubit en izraelski vojak.
Izraelske sile so poškodovale najmanj dva Palestinca med racijami na Zahodnem bregu. V okviru dogovora o končanju vojne v Gazi je Izrael izpustil 1700 Palestincev, aretiranih med dvoletnim konfliktom, in 250 obsojenih za različne zločine, pri čemer je bilo več kot 150 izgnanih. Izpuščeni Palestinci so poročali o mučenju v izraelskih zaporih, nekateri pa so zaradi garjavosti, ki so jo staknili v zaporih, komaj objeli svoje bližnje.
Hamas je izpustil zadnjo skupino živih izraelskih talcev, v zameno pa Izrael izpušča skoraj 2.000 palestinskih zapornikov, vključno s tistimi, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo. Avtobusi s palestinskimi zaporniki so prispeli v Ramalo.
Hamas je po več kot dveh letih izpustil zadnje talce iz Gaze, med katerimi so tudi nemški dvojčki. Izrael je sprejel vrnitev talcev z veseljem. Kljub izpustitvi talcev, ukrajinski predsednik Zelenski opozarja, da nevarnost Hamasa v Nemčiji ostaja. Hamas je izpustitev proslavil kot svojo zmago.
Izrael je potrdil izpustitev sedmih talcev, ki jih je zajel Hamas. Po dveh letih ujetništva so bili predani Rdečemu križu, da bi jih pregledali. V zameno je izraelska vlada odobrila seznam več kot 1700 palestinskih zapornikov za izpustitev.
V Izraelu so ljudje napeto pričakovali izpustitev talcev iz rok Hamasa. V Tel Avivu so se zbrale množice na Trgu talcev, medtem ko so svojci prejeli video klice iz Gaze. Po več kot 730 dneh so bili nekateri talci izpuščeni, kar je sprožilo mešane občutke veselja in žalosti. Sedem talcev se je vrnilo v Izrael, pričakovali so prihod dodatnih trinajstih.
Po več kot dveh letih je Hamas izpustil vseh 20 preostalih živih talcev, ki so bili predani Mednarodnemu komiteju Rdečega križa. Med njimi so tudi štirje nemško-izraelski državljani. Po izpustitvi talcev naj bi Izrael predal zapornike v skladu z dogovorjenim mirovnim načrtom.
Hamas je v okviru dogovora o prekinitvi ognja, ki ga je posredoval ameriški predsednik Donald Trump, izpustil dodatnih 20 talcev. V zameno je Izrael izpustil palestinske zapornike. Palestinci, ki so se vrnili na severno območje Gaze, so poročali o popolnem uničenju.
Hamas je objavil imena 20 izraelskih talcev, ki jih bo izpustil v zameno za palestinske zapornike. Izraelske obrambne sile so potrdile, da je Hamas Rdečemu križu v Gazi predal prvih sedem talcev. Med njimi je tudi državljan Srbije, Alon Ohel. V okviru dogovora naj bi bilo izpuščenih skoraj 2000 palestinskih zapornikov, med njimi 250 obsojenih na dosmrtni zapor.
Ameriški predsednik Donald Trump je prispel v Izrael na letališče Ben Gurion, kjer sta ga sprejela izraelski predsednik Isaac Herzog in premier Benjamin Netanyahu. Njegov prihod sovpada z zgodovinsko izmenjavo ujetnikov med Izraelom in Hamasom, pri čemer je bilo že izpuščenih sedem izraelskih talcev.
Izrael in Hamas sta podpisala sporazum o prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi izraelskih talcev v zameno za palestinske zapornike v prvi fazi ameriškega načrta. Dogovor vključuje tudi odprtje mejnega prehoda Rafa v obe smeri. Donald Trump je napovedal, da bo v naslednji fazi mirovnega sporazuma prišlo do razorožitve Hamasa.
Hamas je izrazil optimizem glede posrednih pogajanj z Izraelom v Egiptu o prekinitvi ognja v Gazi. Strani naj bi si izmenjali sezname imen talcev in zapornikov, ki bi bili izpuščeni v okviru dogovora. Hamas med drugim zahteva izpustitev Marwana Barghoutija, kar pa za Izrael predstavlja potencialno 'rdečo črto'.
V Gazi je bilo ubitih najmanj 66.097 Palestincev, 168.536 pa ranjenih. Odbor za nacionalno varnost Knesseta je potrdil predlog zakona o smrtni kazni za palestinske zapornike, ki so obsojeni terorizma. Flotilja pomoči za Gazo bo v naslednjih 48 urah v živo prenašala morebitne izraelske napade.
Izraelski Kneset je potrdil nadaljnje korake pri sprejemanju zakona, ki bi omogočil izrek smrtne kazni palestinskim zapornikom. Hkrati je Španija prepovedala prevoz orožja in vojaške opreme za Izrael preko svojih letalskih in pomorskih baz. Avstralija pa razmišlja o priznanju Palestine, kar bi lahko vplivalo na notranjo kohezijo avstralske družbe.
V Pakistanu so izbruhnili protesti proti ZDA in Izraelu zaradi dogajanja v Gazi. Palestinska oblast je obsodila izraelsko uničevanje krščanskih skupnosti na palestinskih ozemljih. Kljub konfliktu pa se pojavljajo glasovi, tako v Izraelu kot Palestini, ki ne opuščajo upanja na rešitev dveh držav.
Več kot 1300 igralcev, režiserjev in drugih filmskih ustvarjalcev, vključno z znanimi imeni kot so Olivia Colman, Yorgos Lanthimos in Ayo Edebiri, je obljubilo, da ne bodo sodelovali z izraelskimi filmskimi institucijami, ki so po njihovem mnenju vpletene v 'genocid in apartheid' proti Palestincem. Obljuba vključuje zavračanje prikazovanja filmov, udeležbe na festivalih ali sodelovanja z izraelskimi kinematografi in podjetji. Izraelski minister za kulturo je bojkot označil za 'ciničen in odklopljen'.
V Jeruzalemu so palestinski napadalci ubili šest ljudi in ranili dvanajst na avtobusni postaji. Španija in Izrael sta zaostrila odnose, Izrael pa je španskima ministroma prepovedal vstop zaradi španskih prizadevanj za zaustavitev "genocida v Gazi". Izraelsko vrhovno sodišče je razkrilo, da Izrael palestinskim zapornikom namenoma odteguje minimalno količino hrane. V Gazi je bilo ubitih več kot 64.000 Palestincev od začetka izraelske agresije oktobra 2023, med njimi večinoma ženske in otroci. Še en palestinski novinar je bil ubit s strani izraelske vojske, s čimer se je število smrtnih žrtev med novinarji povzpelo na 250.
V vzhodnem Jeruzalemu je v ponedeljek, 8. septembra 2025, prišlo do smrtonosnega napada na izraelski avtobus, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, več pa ranjenih. Odgovornost za napad naj bi prevzeli Palestinci iz Zahodnega brega. Hamas je napad pozdravil, vendar ni prevzel odgovornosti. Napad se obravnava kot eden najhujših v mestu od začetka vojne v Gazi leta 2023, kar zaostruje napetosti v regiji.
Izraelsko vrhovno sodišče je odločilo, da izraelska država ne zagotavlja ustrezne prehrane palestinskim zapornikom in mora sprejeti ukrepe za izboljšanje njihove prehrane. Medtem je Španija napovedala embargo na prodajo orožja Izraelu in prepovedala ladjam, ki prevažajo gorivo za izraelske vojake, da bi prišle v španska pristanišča. V izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, uničenih pa je bilo več kot 50 zgradb.
Izraelsko vrhovno sodišče je odločilo, da morajo palestinski zaporniki prejemati več hrane. Španija se pripravlja na uvedbo embarga na orožje proti Izraelu in razmišlja o tem, da bi premierja Netanjahuja in nekatere ministre razglasila za nezaželene osebe. V Jeruzalemu se je zgodil teroristični napad, v katerem je bilo več mrtvih in ranjenih. Trump je izjavil, da je Hamas pripravljen na pogovore. Izraelu naj bi vojna prinašala veliko denarja.
Palestinski zaporniki in njihovi zagovorniki so že mesece opozarjali na prazne krožnike in manjše obroke v izraelskih prenatrpanih zaporih. Vrhovno sodišče je presodilo, da mora vlada izboljšati prehrano zapornikov zaradi podhranjenosti in pravnih obveznosti v skladu z zaporniško politiko.
Hamas je pozval k svetovni mobilizaciji v nedeljo, 3. avgusta, in jo označil za globalni dan solidarnosti z Gazo, Jeruzalemom, mošejo Al-Aksa in palestinskimi zaporniki. Teroristična skupina je bila obtožena, da je za tegobe Gaze kriva sama, saj naj bi trpljenje prebivalcev izkoriščala kot orožje v narativni vojni, pri čemer naj bi lakoto celo pozdravila.